Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je objavil najnovejše podatke o makroekonomskih kazalnikih, ki kažejo na ponovno rast cen življenjskih potrebščin in izboljšanje stanja v državni blagajni. Letna stopnja inflacije se je decembra povzpela na 2,7 odstotka, kar predstavlja povečanje glede na november, ko je znašala 2,3 odstotka. Kljub decembrskemu skoku je bila novembrska stopnja najnižja po juniju istega leta, ko se je rast cen prehodno umirila za 0,8 odstotne točke v primerjavi z oktobrom. Na področju javnih financ so podatki ugodnejši, saj se je javnofinančni primanjkljaj v tretjem četrtletju znatno znižal. Med julijem in septembrom je znašal 95 milijonov evrov oziroma 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je občutno manj kot v drugem trimesečju, ko je primanjkljaj dosegel 514 milijonov evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Hkrati se je zmanjšal tudi javni dolg, ki je ob koncu tretjega četrtletja znašal 67,6 odstotka BDP, kar kaže na stabilizacijo javnih financ v poletnem obdobju.

Avstrijski javni dolg se je v tretjem četrtletju leta 2025 znatno povečal in dosegel 83,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Po podatkih avstrijskega statističnega urada gre za opazen porast v primerjavi z lanskim letom, ko je dolg znašal 81,5 odstotka BDP, pa tudi v primerjavi z drugim četrtletjem letošnjega leta, ko je bila raven dolga pri 82,2 odstotka. Kumulativni proračunski primanjkljaj je po prvih treh četrtletjih znašal 4,5 odstotka. Naraščajoči trend zadolževanja v sosednji državi odraža zahtevne fiskalne razmere, s katerimi se spopada Dunaj. Povečanje dolga za več kot dve odstotni točki na letni ravni kaže na pritiske na državne finance, ki so posledica gospodarskih gibanj in proračunske porabe. Podatki so ključni za razumevanje stabilnosti evrskega območja, saj Avstrija velja za eno izmed gospodarsko najpomembnejših trgovinskih partneric v srednji Evropi.

Francoska agencija za upravljanje državnega dolga (AFT) je v torek napovedala, da si bo Francija v letu 2026 na finančnih trgih izposodila rekordnih 310 milijard evrov. Gre za najvišji nominalni znesek zadolževanja v zgodovini države, ki bo porabljen za financiranje proračunskih potreb in odplačevanje obstoječih obveznosti. Kljub temu da Francija trenutno nima potrjenega proračuna za leto 2026, bo zadolževanje omogočil poseben zakon, ki ga je v soboto razglasil predsednik Emmanuel Macron. Znesek 310 milijard evrov predstavlja približno 10 odstotkov francoskega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je v sorazmerju z deležem zadolževanja v letu 2025. Agencija AFT je ob tem poudarila, da se lahko načrtovani znesek še prilagodi glede na končno vsebino zakona o financah za leto 2026. Sredstva bodo pridobljena z izdajo srednjeročnih in dolgoročnih obveznic z dospelostjo enega leta ali več. Za primerjavo, v letu 2024 je neto zadolževanje znašalo 285 milijard evrov, v letu 2025 pa 300 milijard evrov, kar kaže na postopno naraščanje potreb po zunanjem financiranju drugega največjega gospodarstva v evroobmočju.